Pravila ličenja glede na obliko obraza

Verjetno se mnoge med vami sprašujete kako se naličiti glede na vašo osnovno obliko obraza.

Prepoznavanje osnovnih oblik obrazov

Na praktičnih izobraževanjih (tečajih) je največ vprašanj ne temo odkrivanja osnovnih oblik obraza. Veliko oseb svojega obraza ne zna opredeliti in zato se naliči nepravilno ali neprimerno.

Prepoznavanje osnovnih oblik je zato ena od pomembnih osnovnih tehnik izvajanja mejkapa. Uporaba le-te omogoča popolnejšo optično opredelitev obraza glede na želje ali potrebe posameznika. Dopušča izvajanje postopkov, ki optično vplivajo na podaljšanje, skrajšanje, razširitev ali krčenje obraza. S takim načinom oblikovanja se pretežno ukvarjajo profesionalci, vendar poznavanje nekaj osnovnih tehnik lahko vsakomur koristi pri samostojnem ustvarjanju sprememb, ki vplivajo na celovitost izgleda.

Že sama osvetlitev z najsvetlejšim korektorjem ali podlago na predelih smejalnih gubic, senc okoli nosu, pod nosom, na robu ustnic in na predelu pod spodnjo ustnico ustvari “efekt” spočitega in svežega izgleda. Posebno pri izvajanju dnevno-poslovnega ali fotografskega mejkapa, oziroma mejkapa zrele kože, je tako izveden postopek izjemnega pomena.

Temelji takega načina oblikovanja so vezani na poznavanje svetlobnih učinkov, ki odločilno vplivajo na končni izgled obraza. Delijo se na svetle in temne. V praksi bi to pomenilo, da se z dodajanjem svetlih odtenkov na obrazu ustvari volumen, medtem ko se s temnimi pomanjša izpostavljene predele obraza. Recimo: s temnim odtenkom korektorja na t.i. predelu tretjega očesa se očesi približa in nasprotno velja v primeru izvajanja postopka s svetlim korektorjem. Ravno tako bi z uporabo temnih odtenkov korektorjev pomanjšali izrazite predele obraza, kot na primer lica, lične kosti in sence, ter dodali potrebni ali želeni volumen s svetlimi.

Če bi obraze po obliki razdelili v dve osnovni skupini, bi jih lahko opredelili na dolge in kratke. Med dolge sodijo ovalni, pravokotni in obraz v hruškasti obliki, medtem, ko med kratke okrogli, kvadratni in trikotni. V praksi so primeri s točno definicijo oblike obrazov omejeni. Najpogosteje se srečujemo s kombiniranimi oblikami, ki jim je za optimalen izgled potrebno zagotoviti ovalnost. Popolnejša opredelitev oblik obrazov omogoča razvrstitev v šest osnovnih skupin.

Skupina ovalnih obrazov

Za njo se trdi, da je idealna. Omenjeni obliki naj bi se prilagodile vse osnovne, ne glede ali je obraz pravokoten, kvadraten, okrogel, trikoten ali hruškaste oblike. Značilnosti ovalnih obrazov so pogosto vezane tudi na višino čela (posebno pri oblikovanju frizure navzgor ali nazaj), kar je včasih prednost, saj izraža dolžino in zmanjšuje širino obraza. Ustnice so pogosto močnejše in dvignjene oblike, zato je za pravilno oblikovanje potreben pravilno izveden korekcijski postopek. Opravi se ga s korektorjem ali pudrom v najtemnejšem odtenku na notranjem robu (večje ustnice) in najsvetlejšim na zunanjem robu (manjše ali tanke ustnice). Pri taki skupini obrazov je med drugim potrebno nekoliko več pozornosti posvetiti širitvi in sicer z zajemanjem horizontalnih linij (korekcija, podlaga, senčenje oči, nanos rdečila za lica).

Korekcijo se opravi z nanosom korektorja ali pudra v najsvetlejšem barvnem odtenku na notranjem delu očesa (poleg korena nosu) in na predelu med senco in spodnjim delom očesa (ustvarjanje volumna). Temni odtenki istih izdelkov v takem primeru ustrezajo nanosu na čelo in brado, kar pomeni, da poudarijo ovalnost oziroma optično skrajšajo obraz medtem ko se z nanosom na spodnji predel ličnih kosti določa dolžina in širina obraza. Pri omenjeni obliki obrazov je ravno tako potrebno posvetiti pozornost nanosu senčil. Pretemna namreč (na srednjih predelih očesne veke), lahko dodatno poudarijo dolžino obraza, kar lahko vpliva nasproten učinek od želenega.

Skupina trikotnih obrazov

Značilnost takih obrazov je opredeljena na hitro prepoznavanje širokih oziroma ozkih predelov. Karakteristike prikazujejo kratkost v vertikalni obliki in dolžino v horizontalni obliki predvsem na čelu, ki je pogosto visoko. Oči so običajno majhne in strnjene, zato se pri oblikovanju na predelu tretjega očesa uporablja korektor ali podlaga (puder) v najsvetlejšem odtenku.

Elegantno oblikovan lok obrvi in delna potemnitev spodnjega predela brade obrazu poudarja dolžino oziroma sklene želeno ovalnost, medtem ko senčenje s temnimi odtenki ličnih predelov obraz zoži. Oblikovanje ustnic se opravi z obrobo (črtalom) v mehkih in elegantnih linijah. Prične se na mostičku (sredini) ustnic v zaokroženi in ne ostri trikotni obliki. Linije morajo biti elegantne in mehke ter barvno skladne s šminko v nežnem in naravnem odtenku. Podobna barvna usklajenost mora biti med šminko in rdečilom za lica.

Skupina “hruškastih” obrazov

Že sam naslov pove, da so obrazi v omenjeni skupini v spodnjem delu širši od zgornjega. Pogosto se jih omenja kot mediteranska oblika, saj je najbolj pogosta v Grčiji, Italiji in Španiji. Glede na to, da je večina žena s tako obliko obraza naravno nekoliko temnejša, je pred izvajanjem mejkapa priporočljivo odstraniti morebitne vidne dlačice na zunanjih predelih čela šele po tem naj bi se opravila potrebna korekcija. Usmerjena mora biti na nanos svetlih odtenkov korektorja ali podlage v zgornjem predelu obraza, kar služi dodajanju volumna na zunanji strani. Nasproten postopek se opravi na spodnjem delu, kar obraz optično pomanjša.

Skupina pravokotnih obrazov

Takrat, ko je obraz na obeh straneh po dolžini enakomerno poudarjen z linijami zgornje in spodnje lične kosti, je pravokotne oblike. Poudarek je na senčenju (povečanju) oči, gostoti trepalnic in pravilnem izboru barvne podlage. Slednjo se ne priporoča v presvetlem odtenku, saj lahko dodatno izrazi širino obraza. Oči se lahko povečajo z nanosom inlinerja (črtalo za obrobo oči) v beli barvi na notranjem robu očesa. Zunanjo stran se poudari z dimno zabrisanim temnim (temnorjavim ali temnosivim) črtalom na zgornjem premičnem delu veke in pod očesom.

Obrvi se v danem primeru ne oblikuje v loku ali na način daljšega »repa« tanjšega dela obrvi na zunanji strani. To se opravi tako, da je notranji široki (začetni) del nekoliko daljši od zunanjega, ki je tanjši in krajši. Tudi pri oblikovanju ustnic se je potrebno izogniti polkrožnih linij, kar pomeni, da je mostiček (začetek oblikovanja ustnice) lahko nekoliko odločneje poudarjen z robovi kajti s tem se prilagodi velikosti spodnjega dela nosu. Širša kot je njegova oblika (nad zgornjo ustnico), ožji naj bi bil mostiček. Na tak način se optično pomanjša širina oziroma debelina omenjenega predela nosu. Senčenje ličnih predelov se lahko opravi s srednjim odtenkom korektorja ali pudra po celotni strani od senc do spodnjega dela ličnih kosti, medtem ko se z najtemnejšim barvnim odtenkom poudari predel med zgornjo in spodnjo lično kostjo.

Skupina okroglih obrazov

V to skupino sodijo kratki obrazi, zato je poudarek na podaljšanju in krčenju (oženju). Osnovano je na zajemanju navpičnih linij tako iz notranje kot zunanje strani obraza. Oblikovanje se prične s svetlimi odtenki korektorja ali podlage po dolžini nosu, zunanjem predelu stabilne veke in sprednjem (vidnem) delu brade. S temnimi odtenki se poudari zunanje predele v navpični liniji od senc do spodnjih ličnih kosti medtem ko je posebno pozornost potrebno posvetiti v primeru vidnega okroglega spodnjega dela lic pri opazovanju obraza s profila. Ta se optično pomanjša, zato se z nekoliko temnejšim barvnim odtenkom korektorja ali podlage povleče linijo od spodnjega dela ušes proti ustnicam.

Lok obrvi je lahko v danem primeru daljši in elegantno oblikovan. Senčila so lahko nekoliko bolj izrazita v temnih odtenkih na sredini premične veke in enakomerno naj se prelivajo v stabilni del veke. Za trepalnice se priporoča uporabo maskar za ukrivljanje, vendar le, če oči niso vdrte. Omenjena vrsta maskar oči odpira, kar dodatno vpliva na dolžino obraza. Začrtane linije ustnic morajo biti mehke in enakomerno zabrisane proti notranjosti. Tako črtala kot rdečila za ustnice (šminke) ne smejo biti pretemna, posebno ko se želi ohraniti naravno velikost ustnic. V nasprotnem primeru (povečanje želene oblike ustnic) se lahko uporabijo temnejši barvni odtenki.

Skupina kvadratnih obrazov

Je podobna skupini pravokotnih z razliko, da so po dolžini krajši. Zato mora oblikovanje temeljiti na ustvarjanju dolžine in oženju zunanjih predelov obraza. Prične se z ustvarjanjem volumna na notranji strani, in sicer z uporabo svetlih odtenkov korektorja ali pudra na predelu od sredine čela do spodnjega dela nosu po dolžini in do obrvi po širini. Podobno velja pri senčenju brade in spodnjega dela oči. S temnimi barvnimi odtenki se oblikuje oziroma senči predele senc in spodnjih ličnih kosti. S tem se zagotovi optična dolžina in želena ovalnost obraza. Oblikovanje obrvi je podobno pravokotni obliki, medtem ko je nanos senčil podoben okrogli obliki obraza.

< Nazaj