V Sloveniji zavržemo tretjino sadja in zelenjave, v Evropi prek 50 milijonov ton

V Združenih državah Amerike vsako leto zavržejo približno eno tretjino oz. 60 milijonov ton sadja in zelenjave v vrednosti 160 milijard ameriških dolarjev in to samo zato, ker je drugačnega videza. V Evropi je takih svežih pridelkov več kot tretjino. Še več, po podatkih mednarodne revije Journal of Cleaner Production so člani univerze v Edinburgu razkrili, da trgovci v večini evropskih držav letno zavržejo prek 50 milijonov ton sadja in zelenjave, in to v času, ko je po podatkih FAO na svetu lačnih kar 815 milijonov ljudi večinoma zaradi podnebnih sprememb in vojn.

Samo v Sloveniji se zavrže več kot tretjino sadja in zelenjave, preden prideta do trgovskih polic, ker ne izpolnjujeta standardov, čeprav so plodovi in sadovi enako kakovostni in okusni, za njeno pridelavo pa je bila potrebna enaka količina energije in dela, transporta in logistike, kot za ostale pridelke, ki dosegajo standarde.

Zakaj bi kupci kupovali naravno drugačno zelenjavo

V Tušu si prizadevajo kupce ozavestiti o spoštovanju lokalno pridelane hrane in pripomoči k zmanjšanju zavržkov hrane ter na čim bolj učinkovit način uresničiti trajnostno vizijo. Vsak kupec, ki kupi zelenjavo Naravno drugačni, se zaveda, da je kupil kakovostno ter ljudem in naravi prijazno živilo. Zaveda se, da bo sicer porabil več časa pri rezanju in sekljanju zelenjave, ki pa bo naredila jedi okusne. S tem bo pokazal tudi spoštovanje do tradicionalnih vrednot sezonske hrane. Že v tradicionalni kuhinji so manjši krompir porabili za praženega, nedeljske juhe ni bilo brez krivega korenja iz vrta, ki so najmlajši pojedli še preden je bila juha kuhana, zeljno glavo nepravilne oblike so dodali solati, iz krive hrenove korenine so naredili omako, velika črna redkev pa je bila koristno uporabljena v solatah in je pripomogla k imunski odpornosti v zimskih dneh.

Kupec Naravno drugačnih pridelkov se zaveda, da so ti zrasli v slovenski zemlji, ki jo zaznamujejo geografske značilnosti v naravnih pogojih.

Zavržemo sadje in zelenjavo, ki ne ustreza standardom in je »grdo«

Po svetu je bilo že kar nekaj pobud in akcij, s katerimi so potrošnike ozaveščali o tem, da sta sadje in zelenjava ne glede na obliko enako kakovostna in okusna, kot npr. izraz “ugly food”. V Tušu so z namenom, da bi potrošnike opozorili na to problematiko in jih podučili, da sta sadje in zelenjava, kljub drugačnemu videzu enako okusna in hranljiva, na oddelke  sadja in zelenjave po vsej Sloveniji uvrstili slovensko  zelenjavo  nepravilnih  oblik  pod  imenom “Naravno drugačni”. Gre za zelenjavo slovenskih pridelovalcev, ki se zaradi nepravilnih oblik, dolžin, velikosti, mase ali premera razlikuje od tiste, ki so jo kupci vajeni, vendar je enako kakovostna in okusna, praviloma pa bi že pri pridelovalcih romala med odpadke. S tem kot prvi slovenski trgovec rušijo tabuje o zelenjavi nepravilnih oblik in ozaveščajo kupce o pomenu zavržene hrane, spoštovanju do hrane in o vse pogostejših podnebnih spremembah, ki vsako leto vplivajo na pridelke in botrujejo spremembam videza tovrstnih svežih izdelkov.

“Po ocenah nekaterih strokovnjakov naj bi skoraj tretjina pridelanega sadja in zelenjave romala v uničenje zaradi nepravilnih oblik,” je na današnjem predstavitvenem dogodku v celjskem Planetu Tuš poudaril Andraž Tuš, direktor marketinga v Tušu in dodal, da je “podatek zaskrbljujoč, če upoštevamo strukturo tal, podnebne spremembe in vremenske razmere, ki praviloma vsako leto poskrbijo za primanjkljaj določene vrste sadja ali zelenjave. Ravno zato smo v Tušu oblikovali ime NARAVNO DRUGAČNI, saj z njim želimo osvestiti potrošnike in širšo slovensko javnost, da je zelenjava drugačnih oblik enako kakovostna in okusna kot tista, ki nas vsakodnevno pozdravlja iz trgovskih polic. Prav tako si s pridelovalci, ki sodelujejo v projektu Slovensko s podeželja in pridelujejo zelenjavo za Tuš, prizadevamo doseči, da bi sejali pridelke sukcesivno, torej z zamikom, ter različne sorte v različnih pokrajinah  vse  od Primorske do Prekmurja, s čimer bi podaljšali sezono slovenskih pridelkov od zgodnje pomladi do zime”.

Marija Mehle, KZ Sloga Kranj, ki sodeluje pri projektu, pa je dodala: “V zadrugi Sloga se zavedamo, da morajo kmetje z veliko truda pridelati zelenjavo in sadje, zato pri nas poskušamo prodati tako prvovrstno zelenjavo in sadje, kot tudi drugovrstno, s katero ni nič narobe. Npr. krompir, ki ima hrastovo lupino, je popolnoma užiten, saj je meso brezhibno, olupek pa tako ali tako odstranimo. Če je korenje malo drugačnih oblik, je ravno tako primerno za uporabo, kot tudi debel krompir – več kot 80 mm. Določeni morda raje uporabljajo tak krompir – kupce  takšnih živil je treba le najti. S takšnim pogledom na kvalitetno pridelano hrano pomagamo kmetom, da lahko naslednje leto ponovno kupijo ves material za pridelavo, omogočijo kmetiji obnavljanje, svojim otrokom pa delovno mesto na kmetiji. Naša hrana je super, zato si tudi zasluži, da jo cenimo.”

V Tušu si bodo še naprej prizadevali in ozaveščali svoje kupce o tem, da je ne glede na videz vsak kos sadja in zelenjave kakovosten in okusen ter vreden zaužitja.

< Nazaj